Plazna pot izolatorja je najkrajša razdalja med dvema prevodnima deloma, merjena vzdolž površine izolacije. Razmerje med to razdaljo in dejansko vrednostjo največje delovne napetosti opreme, v mm/kV. Formula za izračun plazilne poti se lahko izrazi kot:
Plazilna stran=površinska razdalja / največja sistemska napetost
Med njimi se površinska razdalja nanaša na plazilno pot na izolatorju, najvišja napetost sistema pa se nanaša na najvišjo delovno napetost na izolatorju. V praktičnih aplikacijah bo izbira plazilne poti določena glede na stopnjo onesnaženosti in varnostne zahteve. Na primer, na močno onesnaženih območjih je splošno sprejeta plazilna pot 31 mm/kilovolt.
Poleg tega nekatera literatura omenja uporabo proporcionalnega koeficienta k (na splošno 0.7-0.8) za izračun plazilne poti, kjer je k proporcionalni koeficient, S predstavlja dolžino površine in U predstavlja napetost. Toda ta metoda je morda bolj uporabna za ocene v posebnih situacijah, glavna metoda izračuna pa še vedno temelji na razmerju med površinsko razdaljo in najvišjo napetostjo sistema.
Če povzamemo, je izračun plazilne poti izolatorja v glavnem odvisen od razmerja med površinsko razdaljo zasnove izolatorja in največjo napetostjo sistema, posebna formula za izračun pa se lahko spremeni glede na različne standarde in pogoje. Pri izbiri izolatorjev je treba upoštevati okolje, v katerem se uporabljajo (kot je stopnja onesnaženosti) in varnostne zahteve, da zagotovimo zadostno lezenje, da preprečimo pojav plazeče razelektritve.